Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil odločitev, da prekliče načrtovano napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi nizu pravnih porazov, vključno z razsodbo vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da predsednik ni izpolnil zakonskih pogojev za uporabo vojaških sil za namene uveljavljanja zvezne zakonodaje o priseljevanju v civilnih mestih. Zakon o Posse Comitatus iz leta 1878 namreč omejuje sodelovanje vojske pri izvajanju civilnih pooblastil. Trump je ob tem na svojem omrežju Truth Social opozoril, da se bodo sile vrnile v močnejši obliki, ko se bo v mestih pod vodstvom demokratov znova povečala stopnja kriminala. Sočasno je predsednik Trump močno zaostril retoriko do Teherana, kjer se oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protesti v zadnjih letih, ki jih je sprožila visoka inflacija. Trump je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, če bodo varnostne sile uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene na napad, kar so iranski uradniki označili za nevarno vmešavanje v notranje zadeve, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Do kritik je prišlo tudi znotraj republikanske stranke, kjer mu kongresnica Marjorie Taylor Greene očita odstopanje od neintervencionistične politike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je ob vstopu v leto 2026 znašel pod močnim pritiskom javnosti zaradi vprašanj o svojem kognitivnem zdravju, hkrati pa je sprožil nove mednarodne in notranjepolitične spore. Po poročanju revije Wall Street Journal so v javnost prišle informacije o predsednikovem dremežu med uradnimi sestanki in o bruhanju na rokah, kar je Trump zanikal s trditvami, da je z odliko opravil že tretji kognitivni test zapored. Njegove trditve o "popolnem zdravju" so v nasprotju z opažanji uslužbencev Bele hiše, ki poročajo o vidnem upočasnjevanju 79-letnega predsednika. Na zunanjepolitičnem področju je Trump povzročil razburjenje z grožnjo vojaškega posredovanja v Iranu, kar je celo pri njegovih nekdanjih zaveznikih, kot sta Steve Bannon in Marjorie Taylor Greene, sprožilo ostre kritike o odmiku od obljubljene politike "Amerika prva". Notranjepolitično napetost stopnjujejo tudi dogodki v zvezi s preoblikovanjem neodvisnih zveznih agenc in krčenjem civilne službe, kjer Trumpova administracija uporablja teorijo o enotni izvršni oblasti za odpuščanje neodvisnih komisarjev. Hkrati se predsednik zapleta v osebne spore z javnimi osebnostmi, nazadnje z igralcem Georgem Clooneyjem zaradi njegove selitve v Francijo. Republikanska stranka pred vmesnimi volitvami leta 2026 izraža zaskrbljenost, saj Trumpovo agresivno zbiranje sredstev za njegove sklade MAGA Inc. domnevno iz črpuje vire za kongresne kampanje. Analitiki opozarjajo, da bo Trumpova politična usoda v prihajajočem letu močno odvisna od stanja gospodarstva in njegove sposobnosti, da uresniči neizpolnjene predvolilne obljube, vključno z zaključkom vojne v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, ki so jih sprožila poročila o njegovem dremežu med uradnimi dogodki in protislovne izjave o opravljenih zdravniških pregledih. Kljub predsednikovim zagotovilom na družbenih omrežjih, da je v »popolni formi« in da je ponovno opravil kognitivni test s 100-odstotnim rezultatom, so se v javnosti pojavili posnetki in pričevanja o njegovi upočasnjenosti in vidnih modricah na rokah, kar je spodbudilo nove dvome o njegovi sposobnosti za vodenje države. Na zunanjepolitičnem področju je Trump povzročil preplah z napovedmi o vojaškem posredovanju v Iranu, če bi tamkajšnji režim nasilno zatrl proteste. Te izjave so naletele na kritike celo znotraj njegove baze in med nekdanjimi zavezniki, kot je Steve Bannon, ki je predsedniku očital, da uporablja retoriko svojih nekdanjih nasprotnikov. Hkrati se administracija spopada z očitki o »čiščenju« neodvisnih agencij in nameščanju lojalistov na ključne položaje, medtem ko vrhovno sodišče z uporabo tako imenovanega »sanskega pranja« (sanewashing) legitimira njegove pravno sporne izvršne ukaze. Republikanska stranka ob tem izraža zaskrbljenost, da bodo predsednikove osebne bitke in agresivno zbiranje sredstev za njegove sklade negativno vplivali na uspeh stranke na prihajajočih vmesnih volitvah.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil umik načrtov za namestitev enot Nacionalne garde v večjih ameriških mestih, kot so Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da predsednik ni izpolnil zakonskih pogojev za uporabo vojaških sil za namene uveljavljanja zvezne zakonodaje o priseljevanju v mestih z demokratskim vodstvom. Sodišča so se pri tem oprla na zakon o Posse Comitatus iz leta 1878, ki vojski prepoveduje sodelovanje pri civilnem pregonu. Trump je kljub umiku napovedal vrnitev enot v primeru ponovnega naraščanja kriminala. Istočasno je predsednik Trump sprožil nove mednarodne napetosti z napovedjo vojaške pomoči iranskim protestnikom. Preko družbenega omrežja Truth Social je opozoril iranske oblasti, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« za posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom, ki protestirajo zaradi visoke inflacije. Njegove izjave so naletele na oster odziv iranskih uradnikov, ki svarijo pred destabilizacijo regije, hkrati pa so povzročile razkol znotraj republikanske stranke. Odhajajoča kongresnica Marjorie Taylor Greene je Trumpovo retoriko obsodila kot izdajo neintervencionističnih načel, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih razprav o svojem kognitivnem in fizičnem zdravju, hkrati pa je sprožil nove napetosti na mednarodnem in domačem prizorišču. Po poročanju časnika Wall Street Journal so se v javnosti in zasebno pojavili znaki staranja 79-letnega predsednika, vključno z navedbami o dremežu med uradnimi dogodki in vidnimi modricami na rokah. Trump je te navedbe ostro zavrnil na družbenem omrežju Truth Social, kjer je trdil, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, hkrati pa je pozval k obveznemu testiranju vseh kandidatov za visoke funkcije. Na zunanjepolitičnem področju je Trump sredi noči objavil vojaško grožnjo Iranu, kar je sprožilo kritike celo znotraj njegove baze, vključno s Stevom Bannonom in kongresnico Marjorie Taylor Greene, ki mu očitata odstopanje od politike 'Amerika prva'. Domača politika ostaja zaznamovana z agresivnim uveljavljanjem teorije o enotni izvršilni oblasti, s katero želi Trump pridobiti popoln nadzor nad neodvisnimi agencijami, kot je Zvezna komisija za trgovino (FTC). Vrhovno sodišče je pri tem pod drobnogledom zaradi domnevnega 'čiščenja' in legitimiranja Trumpovih pravno vprašljivih odlokov, medtem ko republikanci v kongresu izražajo zaskrbljenost zaradi zmanjševanja njihovih ustavnih pooblastil pred prihajajočimi vmesnimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo kontroverznih potez, ki vključujejo neposredne vojaške grožnje Iranu in ostre odzive na poročila o njegovem pešajočem zdravju. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal, da so Združene države Amerike »pripravljene na posredovanje«, če bo iranski režim nasilno zatrl proteste, kar je sprožilo kritike celo med njegovimi nekdanjimi zavezniki, kot sta Steve Bannon in Marjorie Taylor Greene. Slednja je opozorila, da so takšne grožnje v nasprotju z obljubami o končanju tujih vojn, medtem ko je Bannon predsednika obtožil kopiranja zunanje politike Hillary Clinton. Hkrati se predsednik spopada z objavo obsežnega poročila v Wall Street Journalu, ki razkriva njegovo domnevno upadanje kognitivnih sposobnosti, dremež med uradnimi sestanki in fizične znake staranja, kot so modrice na rokah. Trump je te navedbe zavrnil s trditvijo, da je že tretjič zapored brez napak opravil kognitivni test, in pozval k obveznemu testiranju vseh predsedniških kandidatov. Poleg zdravstvenih vprašanj njegovo administracijo bremenijo še obtožbe o izkoriščanju kulturnih institucij, kot je Center Kennedy, za osebno promocijo ter sistemsko razgradnjo etičnih varovalk, vzpostavljenih po aferi Watergate.

V Združenih državah Amerike so se v letu 2026 okrepila prizadevanja administracije Donalda Trumpa za radikalno prestrukturiranje zvezne oblasti in utrjevanje predsedniškega nadzora nad neodvisnimi agencijami. Osrednji pravni spor se vije okoli t. i. teorije enotne izvršilne oblasti, ki bi predsedniku omogočila neposredno odpuščanje članov neodvisnih komisij, kar kritiki označujejo za spodkopavanje ustavnih načel zavor in ravnovesij. Vrhovno sodišče ZDA je pod vodstvom predsednika sodišča Johna Robertsa deležno očitkov o t. i. sanewashingu oziroma normalizaciji ekstremnih odločitev, saj je prek t. i. senčnega sodnega reda potrdilo številne sporne izvršilne ukaze. Na političnem prizorišču se Trump sooča s kritikami znotraj lastne stranke, kjer mu nekateri očitajo slabljenje ameriškega vpliva v tujini, denimo z zmanjševanjem sredstev za Glas Amerike (VOA), kar naj bi oviralo podporo protestnikom v Iranu. Hkrati administracija aktivno spreminja podobo Washingtona, kjer Trump na ključne položaje v komisijah za javno umetnost in spomenike imenuje svoje lojaliste. Ti naj bi omogočili projekte, kot je razkošna plesna dvorana v Beli hiši in preimenovanje kulturnega centra Kennedy Center v Trump Kennedy Center. Medtem ko se javni interes za pravne zadeve v ZDA strmo povečuje, analitiki opozarjajo na naraščajočo polarizacijo in vpliv preteklih rasnih napetosti na trenutno politično dogajanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev enot Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Gre za pomemben politični preobrat, saj je predsednik predhodno močno pritiskal na mesta pod vodstvom demokratov, ki jih je označil za nevarna območja oziroma "vojne cone". Odločitev o umiku sil prihaja po dolgotrajnih pravnih in političnih sporih med zvezno oblastjo ter lokalnimi voditelji, ki so Trumpovo uporabo vojaških sil za policijske naloge označili za sporno in politično motivirano. Napovedana prekinitev napotitve sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je omejilo predsednikove pristojnosti pri uporabi vojske na domačih tleh. Trumpova administracija je pred tem v Portland in Chicago že napotila pripadnike zveznih sil, kar je sprožilo številne proteste in tožbe s strani civilne družbe ter lokalnih oblasti. Čeprav predsednik poudarja, da je odločitev o umiku morda le začasna, ta korak pomeni zmanjšanje napetosti med Belo hišo in nekaterimi največjimi ameriškimi mesti.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila vrsto kontroverznih ukrepov, ki krepijo obtožbe o avtoritarnem vodenju in uporabi zvezne moči za osebne obračune. Ministrstvo za notranje zadeve je odpovedalo najemno pogodbo neprofitni organizaciji National Links Trust, ki upravlja javna igrišča za golf v Washingtonu, D.C., kar odpira pot Trumpovemu neposrednemu vplivu na ta zemljišča. Hkrati je Trump vložil veto na zakon o plemenskih zemljiščih na Floridi, s čimer naj bi kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu načrtu za gradnjo centra za pridržanje migrantov v močvirju Everglades. Pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarno širjenje t.i. teorije unitarne izvršilne oblasti, s katero si predsednik prilašča popoln nadzor nad neodvisnimi agencijami in uslužbenci. To se odraža v številnih odpuščanjih javnih uslužbencev in pravnih bitkah na vrhovnem sodišču, kot je primer Trump proti Slaughter, ki bi lahko trajno spremenil ustavno ravnovesje moči. Medtem ko Trumpove gospodarske politike in naraščajoči stroški energije povzročajo upad javnomnenjske podpore, se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi pred porazi na prihajajočih vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki opažajo, da se prvotno navdušenje baze MAGA nad 'trolanjem' institucij izčrpava ob soočanju z realnimi ekonomskimi težavami.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po dolgotrajnih pravnih sporih napovedala umik enot Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča v zadevi Trump proti Illinoisu, ki je omejila predsednikovo pravico do uporabe vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v ameriških mestih. Hkrati je pravosodno ministrstvo vložilo dokumente za ustavitev tožbe proti kalifornijskemu guvernerju Gavinu Newsomu, s katero je Bela hiša skušala prevzeti neposreden nadzor nad tamkajšnjo Nacionalno gardo. Predsednik Trump je umik potrdil v sporočilu na družbenem omrežju Truth Social, kjer je kljub umiku trdil, da so zvezne sile v mestih pod vodstvom demokratov znatno zmanjšale stopnjo kriminala. Guvernerje in župane omenjenih mest je označil za nesposobne, obenem pa napovedal možnost vrnitve vojaških sil v prihodnosti, če se bo varnostna situacija poslabšala. Podatki sicer kažejo, da enote v nekaterih od teh mest sploh niso izvajale policijskih dejavnosti, kot je to zatrjevala administracija.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so pravne ovire in sodne odločbe, vključno s posredovanjem vrhovnega sodišča, onemogočile prvotno uresničitev teh zveznih ukrepov. Trump je poudaril, da so bili zvezni ukrepi nujni za ohranitev reda v mestih, ki jih vodijo demokratski župani, vendar se je pod pritiskom zakonodajnih blokad odločil za umik enot. Kljub napovedanemu umiku je predsednik prek socialnih omrežij opozoril, da gre zgolj za začasen ukrep. Napovedal je možnost vrnitve zveznih sil v bistveno močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Njegove izjave nakazujejo na nadaljnje napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi upravami glede vprašanj javne varnosti in pristojnosti nadzorovanja mestnih ulic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi njegovega domnevnega pomirjevanja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Posebni tožilec Jack Smith je bil obtožen spodkopavanja pričevanja ključne priče odbora J6. Igralec George Clooney je odgovoril na ostre napade Donalda Trumpa na njegovo delo in odločitev, da zapusti ZDA.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz več ameriških mest, med katerimi sta tudi Chicago in Los Angeles. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je omejila predsednikova pooblastila pri uporabi vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v mestnih središčih. Trump je ob napovedi umika poudaril, da se bodo enote vrnile še močnejše, s čimer je ohranil svojo retoriko o zagotavljanju varnosti. Umik pomeni preokret v agresivni politiki administracije, ki je bila v zadnjih mesecih tarča številnih pravnih izzivov in kritik s strani lokalnih oblasti. Spori med Belo hišo in guvernerji zveznih držav so se stopnjevali predvsem zaradi Trumpove označitve določenih mest za vojna območja, kjer je zvezna oblast poskušala prevzeti nadzor nad lokalnimi varnostnimi organi. Sodna veja oblasti je z zadnjimi odločitvami jasno začrtala meje med zvezno vojaško močjo in avtonomijo lokalne policije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na zadnji dan leta 2025 nepričakovano umaknil ukaze za napotitev Nacionalne garde v Los Angeles, Chicago in Portland. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v večmesečnem sporu med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji iz vrst demokratov, ki so napotitvi vojske v svoja mesta ostro nasprotovali. Trump je svoja prizadevanja opustil po vrsti pravnih porazov, saj so sodišča večkrat razsodila, da je njegova administracija s temi ukrepi prekoračila svoje ustavne pristojnosti. Predsednik je ob preklicu napovedal, da se bodo enote morda vrnile v prihodnje, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih zvišala. Hkrati s preklicem vojaške napotitve so se v javnosti pojavila poročila o zamrznitvi vseh zveznih izplačil za otroško varstvo zveznim državam, kar bi lahko močno vplivalo na socialno varnost prebivalstva. Trump je svojo politiko ostrega boja proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju postavil v središče priprav na prihajajoče volitve, pri čemer je celo razmišljal o uporabi zakona o uporu (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne odločbe. Trenutni umik vojske velja za začasno zmago lokalnih oblasti v dolgotrajni ustavni bitki o delitvi pristojnosti med zvezno in državno ravnijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da začasno opušča prizadevanja za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi dolgotrajnim pravnim zapletom in sodnim blokadam, ki so onemogočale uresničitev njegove napovedane strategije zatiranja kriminala in nadzora nad priseljevanjem v mestih, ki jih vodijo demokrati. Čeprav so enote Los Angeles že zapustile, v Chicagu in Portlandu zaradi sodnih izzivov sploh niso stopile na ulice. Trump je na družbenih omrežjih pojasnil, da gre za začasen umik, in opozoril, da se bodo sile vrnile v »veliko drugačni in močnejši obliki«, ko bo kriminal ponovno narasel. Predsednik, ki je boj proti kriminalu postavil v središče svojega drugega mandata, je ob tem namignil na možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne poti svojih nasprotnikov. Poteza se dogaja v času priprav na prihajajoče vmesne volitve, kjer Trump računa na podporo volivcev s svojo strogo varnostno politiko.

Predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts je v sredo poudaril, da ameriška ustava ostaja trden steber države, njena načela pa so po njegovih besedah neomajna. Roberts se je v izjavi odzval na burno leto v nacionalnem pravosodnem sistemu, ki so ga zaznamovali politični pritiski in notranji pretresi, hkrati pa je nagovoril javnost pred objavo nekaterih najpomembnejših razsodb v zadnjem obdobju. Izpostavil je, da ustanovni dokumenti naroda ostajajo trdni in neomajni, kar je razumeti kot poskus stabilizacije zaupanja javnosti v neodvisnost sodstva. Izjave prihajajo v času, ko se vrhovno sodišče pripravlja na odločanje o pravno in politično občutljivih vprašanjih, ki bi lahko bistveno spremenila ameriško zakonodajno krajino. Roberts, ki si že dlje časa prizadeva ohraniti institucionalno integriteto sodišča, je s tem odgovoril na kritike o naraščajoči politizaciji vrhovne sodne instance. Njegov nastop odraža prizadevanja za zaščito ustavnega reda v obdobju, ko se ameriška družba spopada z globoko politično polarizacijo in nezaupanjem v državne institucije.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev je sledila sodbi vrhovnega sodišča, ki je omejila njegovo pristojnost za napotitev vojske na domačem terenu. Guverner Kalifornije Gavin Newsom se je posmehoval Donaldu Trumpu po odločitvi o umiku.

Mediji so poročali o kritičnih odzivih na prizadevanja Trumpove administracije pri Vrhovnem sodišču glede neodvisnih agencij. Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi zmanjševanja vpliva Glasu Amerike. Poročali so tudi o povečanem zanimanju za pravne nasvete zaradi Trumpovih politik. Poleg tega je Trump imenoval zveste ljudi brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, in si prizadeval za izpustitev obsojenega zaveznika, kar so pravni strokovnjaki označili za 'nore stvari'.

Čeprav so se nekatere Trumpove carinske grožnje v letu 2025 izkazale za prazne, so se mnoge uresničile v obliki novih davkov na uvoz, ki so spremenili ameriško gospodarsko politiko. Pričakuje se, da bo Trump uvedel nove dajatve, če bo vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe. Medtem pa je voditelj televizije MAGA, Eric Bolling, kritiziral Trumpovo politiko.

Novi članki poročajo, da Trumpova administracija išče načine za uvedbo novih uvoznih dajatev, če bi Vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe carine. Kljub strahovom ekonomistov, da bodo Trumpove carine škodovale ameriškemu gospodarstvu, se to ni zgodilo. Medtem pa trgovci s kriptovalutami povečujejo stave na odločitev Vrhovnega sodišča glede carin, ob upoštevanju ohlajanja inflacije in upanja na znižanje obrestnih mer. Nekatere Trumpove grožnje s carinami se v letu 2025 niso uresničile. Voditelj MAGA TV Eric Bolling pa je na silvestrovo kritiziral Trumpovo politiko.

Administracija Donalda Trumpa je umaknila prizadevanja za ohranitev nadzora nad nacionalno gardo v Kaliforniji. Ministrstvo za pravosodje je tožilo Illinois zaradi zakona, ki omejuje zvezne imigracijske ukrepe. Kljub prvotnemu nasprotovanju, je Trumpova administracija umaknila vojake iz ameriških mest po odločitvi vrhovnega sodišča. ZDA so opozorile indijske državljane na kazenske sankcije za nezakonite migracije v ZDA. Agencija ICE ne načrtuje ponovnega pridržanja Kilmarja Abrego Garcia, dokler velja sodna odredba.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričanju pred kongresom izjavil, da se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanci so objavili transkript in video zapisa Smithovega zaslišanja o preiskavah Trumpa, kar je sprožilo odzive Trumpovih podpornikov.

Donald Trump je ponovil trditev, da so ankete o njegovi priljubljenosti prirejene, in ponovil izjavo o ZDA kot "vroči državi". Mona Charen ga je kritizirala zaradi napačnega razumevanja moči in poniževanja države. Nicolle Wallace je opozorila na vplivneže gibanja MAGA, ki so se obrnili proti Trumpu. Pojavile so se tudi špekulacije, da donatorji pritiskajo na Trumpa, da bi prikril informacije iz spisov Jeffreyja Epsteina. John Kasich je napovedal, da bodo republikanci zaradi Trumpa izgubili predstavniški dom leta 2026.

Val protestov proti preimenovanju Kennedyjevega centra v Trump-Kennedy Center se je okrepil, kar je povzročilo odpovedi dodatnih nastopov.

Trumpova administracija je začela sproščati sredstva iz 50 milijard dolarjev vrednega programa za preoblikovanje zdravstva na podeželju (Rural Health Transformation Program). Čeprav so vse zvezne države zaprosile za sredstva, razdelitev ne bo enakomerna. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi se financiranje lahko umaknilo, če politike posamezne države ne bi ustrezale določenim standardom.

Strokovnjak za pravo Stephen Vladeck je opozoril na naraščajočo uporabo 'senčnega registra' pri Vrhovnem sodišču ZDA, kjer sodišče izdaja odločitve brez ustnih obravnav, pojasnil ali pisnih mnenj. Od začetka mandata Donalda Trumpa je sodišče ta postopek uporabilo več kot desetkrat, pogosto v primerih, ki so preizkušali predsednikovo moč, pri čemer je v večini primerov odločilo v Trumpovo korist. Hkrati se zvezni sodni sistem sooča s številnimi pravnimi vprašanji in izzivi politik Donalda Trumpa.

Strategija republikanske stranke za prevzem nadzora nad predstavniškim domom v ZDA se je v Kaliforniji obrnila proti njim. Nova prerazporeditev volilnih okrajev, ki jo je podprl guverner Gavin Newsom kot odgovor na poskuse prerazporeditve v Teksasu, bi lahko pripeljala do tega, da podeželska okrožja v severni Kaliforniji po volitvah leta 2026 ne bodo imela več republikanskih predstavnikov. Republikanski kongresnik Doug LaMalfa se pritožuje nad izgubo svojih volivcev. Spremembe naj bi demokratom omogočile širitev v predstavniškem domu, saj preoblikujejo okrožja, ki so bila prej zanesljivo republikanska.

Donald Trump se je burno odzval na objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, pri čemer je celotno zadevo označil za demokratično prevaro. Hkrati se je soočil s pritiskom republikanskih senatorjev, ki zahtevajo, da zavzame ostrejšo stališče do Vladimirja Putina pred njunim pričakovanim srečanjem. Predstavil je tudi načrte za prenovo Kennedyjevega centra. Republikanski predstavnik Thomas Massie pa je zbral denar od Trumpa, ki ga je sicer označil za 'nizkotneža' zaradi njegove vloge pri posredovanju dosjejev Epstein.

Donald Trump je pozval k 'uspavanju' satiričnega voditelja Stephena Colberta, obenem pa je časopis New York Times označil za resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika Trumpa za napotitev nacionalne garde v Illinois, kar je povzročilo kritike pravnih strokovnjakov. Odkriti so bili dokumenti, ki kažejo, da je Ministrstvo za pravosodje pod Trumpom podajalo neresnične informacije sodniku v primeru deportiranega migranta.

Vrhovno sodišče ZDA je začasno ustavilo načrt predsednika Trumpa za napotitev Nacionalne garde v Chicago. Sodnik Samuel Alito je večino sodišča označil za 'nerazumno', ker bi ta odločitev lahko omejila zvezno sposobnost zaščite. Trump razmišlja o napotitvi marincev v Chicago, potem ko so demokrati primer prenesli na Vrhovno sodišče, potencialno za zaščito zgradb in agentov ICE.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je bil v središču različnih kontroverz in pohval. Medtem ko so ga nekateri kritizirali zaradi njegovih poslovnih vezi in političnih dejanj, so ga drugi branili in poudarjali njegove dosežke. Razprave so se vrstile od preimenovanja Kennedyjevega centra, kritik na račun medijev, do ugibanj o njegovem kognitivnem stanju in morebitnih političnih motivih, vključno z gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši. Medtem je prišlo do razkritij o njegovi administraciji in spornih odločitvah v zvezi z objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina. Trumpova zaveznica Elise Stefanik pa se je odločila, da ne bo kandidirala za guvernerko New Yorka, kljub pozivom Trumpovih zaveznikov.

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo zahtevo takratnega predsednika Donalda Trumpa, da se v zvezno državo Illinois napoti nacionalna garda. Namen napotitve naj bi bila zaščita agentov zvezne Službe za priseljevanje in carine (ICE).

Podjetje Crocs je vložilo tožbo proti Trumpovi administraciji v višini 54 milijonov dolarjev zaradi previsokih uvoznih dajatev. Poleg tega je administracija ukinila loterijski sistem za delovne vizume H-1B in ga nadomestila s sistemom, ki daje prednost tujim delavcem z višjimi plačami in znanji. Zvezno sodišče je zavrnilo izpodbijanje pristojbine v višini 100.000 dolarjev za nove vizume H-1B.

Odvetniki košarkarja Miami Heat Terryja Rozierja zahtevajo, da sodnik zavrže obtožbe v zvezi s športnimi stavami, ki so ga v letošnji sezoni oddaljile od igrišč. Trdijo, da je vlada prekoračila svoje pristojnosti, ko je zasebni spor glede uporabe nejavnih informacij s strani stavničarjev spremenila v zvezni primer. Odvetniki menijo, da vladna teorija, po kateri je Rozier preprečil športnim stavnicam, da bi sprejemale informirane odločitve o sprejemanju določenih stav, krši nedavno odločitev Vrhovnega sodišča ZDA, ki je omejila zvezni statut o žični prevari.

Marjorie Taylor Greene je nadaljevala s kritikami Trumpa zaradi povezav z Jeffreyjem Epsteinom. Objavljeni so bili novi dokumenti v primeru Epstein, ki vključujejo več omemb Trumpa, vendar ne razkrivajo bistvenih novih informacij. Pojavile so se kritike na račun ravnanja Trumpove administracije z dokumenti, nekateri pa menijo, da izgleda, kot da 'imajo nekaj za skrivati'. Vrhovno sodišče je Trumpu prisodilo začasno poraz glede napotitve Nacionalne garde v Illinois. Analitiki so kritični do odločitve CBS News, da ne objavi zgodbe o prizadevanjih Trumpove administracije za deportacije v zloglasni zapor CECOT v Salvadorju.

Vrhovno sodišče ZDA je zavrnilo zahtevo Trumpove administracije za napotitev enot Nacionalne garde v Illinois. Zvezni sodnik v Rhode Islandu je blokiral znižanje sredstev za "zatočiščne države", zvezni sodnik v New Yorku pa je zavrnil poskus Trumpove administracije, da bi blokirala newyorški zakon o "zeleni luči", ki omogoča izdajo vozniških dovoljenj osebam brez dokazila o državljanstvu.

Vrhovno sodišče ZDA je Donaldu Trumpu prizadejalo začasen poraz glede uporabe Nacionalne garde v Illinoisu. Objavljeni so bili novi dokumenti v zvezi z Jeffreyjem Epsteinom, ki omenjajo Trumpa, vendar ne razkrivajo bistveno novega. Nekdanji tiskovni predstavnik RNC je opozoril na spopade med različnimi frakcijami MAGA, medtem ko Trump po njegovem mnenju "diši po šepavem racmanu". Nekdanji uslužbenec FBI je kritiziral ministrstvo za pravosodje zaradi iskanja prostovoljcev za redakcijo Epsteinovih dokumentov med prazniki. CBS News ni objavil zgodbe o deportacijah v zloglasni zapor CECOT v Salvadorju, kar je sprožilo ogorčenje.

Papež Leo je imenoval ameriške škofe, ki so kritični do Trumpovega zatiranja migrantov, kar po mnenju strokovnjakov odraža udejanjanje evangeljskih načel. Medtem pa strokovnjaki za religijo opozarjajo, da krščanski nacionalisti zlorabljajo Biblijo. Poudarili so, da je krščanstvo, podobno kot islam, zelo raznoliko, od fundamentalistov do ljudi z bolj niansiranim pogledom na vero, pri čemer Trump ni točno opredeljen.

Donald Trump je zavrnil kritike v zvezi z objavo Epsteinovih datotek, kar je po mnenju nekaterih znak, da živi v "alternativni realnosti". Hkrati je Lara Trump kritizirala odločitev vrhovnega sodišča, ki je preprečila uporabo vojske v Chicagu. Grenlandija se je uprla Trumpovim komentarjem o priključitvi ozemlja ZDA, vendar bi Trump lahko našel način, da to predstavi kot zmago.

Cena zlata je prvič presegla 4.500 dolarjev na unčo zaradi geopolitičnih tveganj. Iran in ZDA sta ponovno potrdila zavezanost diplomaciji glede iranskega jedrskega programa, vendar razlike ostajajo. Predsednik Macron pa je telovadil s francoskimi vojaki v Združenih arabskih emiratih.

Vrhovno sodišče ZDA je predsedniku Trumpu prizadejalo redko, čeprav začasno, izgubo v zvezi z njegovimi prizadevanji za napotitev Nacionalne garde v Illinois. Sodišče je zavrnilo prizadevanja Trumpove administracije. Zvezni sodnik na Rhode Islandu je blokiral zmanjšanje financiranja za mesta zatočišča. Zvezni sodnik je zavrnil poskus Trumpove administracije, da blokira newyorški zakon, ki omogoča izdajo vozniških dovoljenj ljudem brez dokazila o državljanstvu.

Papež Leon je imenoval ameriške škofe, ki so kritični do Trumpovega ostrega ravnanja z migranti. Strokovnjak za katoliško cerkev je dejal, da papež uresničuje evangeljska načela z imenovanjem ljudi, ki so odločno branili priseljence in se zavzemali za človeško dostojanstvo. Medtem je verski strokovnjak pojasnil, kako krščanski nacionalisti uporabljajo in zlorabljajo Biblijo, pri čemer je poudaril raznolikost krščanstva in da Trump ni kristjan.

Nekdanji direktor Cie John Brennan je zahteval, da se sodnik, imenovan s strani Trumpa, izloči iz njegovega primera. Hkrati se pojavljajo dokazi, ki bi lahko spodkopali Trumpovo prizadevanje za odvzem državljanstva po rojstvu otrokom priseljencev, pri čemer nova študija zavrača Trumpove trditve v zvezi s tem.

Donald Trump se trudi, da bi vrhovno sodišče ZDA ponovno preučilo 14. amandma ustave, ki se nanaša na državljanstvo po rojstvu. Trump želi omejiti to pravico za otroke priseljencev, pri čemer trdi, da prvotni namen amandmaja tega ne dovoljuje. Vendar pa nova študija postavlja pod vprašaj Trumpove argumente, saj kaže, da so imeli zakonodajalci ob sprejetju amandmaja drugačne namene. Pravni strokovnjaki in zgodovinarji poudarjajo, da je državljanstvo po rojstvu del ustave že od leta 1868, in dvomijo, da ima Trump pooblastila za njegovo ukinitev.